Za
pomembne informacije se domneva, da so bile izgubljene. Zgodba o Sensei-u Usui-u
in njegovih učencih je zvenela na trenutke mistično in neresnično, zato so
nekateri dvomili o tem, da je sploh
obstajal. To je oteževalo povezavo z njim in s koreninami sistema, ki ga
je ustvaril.
V
prejšnji številki smo objavili članek »Originalni Reiki
ideali«, ki je nekoliko bolj osvetlil izvore in odgovoril na marsikatere
nejasnosti v zvezi z Usujem in njegovim sistemom.
STOPNIŠČE
S SVETILKAMI
Dobili
smo nekaj novih informacij, do katerih so na svojih raziskovanjih prišli: Dave
King, Melissa Reggal, Robert Jefford in drugi. Največ zanimivih novosti prihaja
od Frank Arjava Pettra in njegove knjige »Reiki Fire«, ki smo ju predstavili v
prejšnji številki našega glasila »KORAKI«. ( Kataloška ševilka knjige je:
ISBN 0-914955-50-0 in jo lahko naročite
v knjigarni Mladinska knjiga – op. ur. ).
Arjava
je prvi zahodni Reiki mojster, ki živi in poučuje Reiki na japonskem od leta
1993 dalje in usposablja Japonce v
Reikiste. Pri svojem raziskovanju se
je s pomočjo svoje žene Chetne in kolegice Shizuko Akimoto, tudi mojstrice
Reikija, dokopal do nekaterih pomembnih virov informacij, nanašajočih se na
zgodovino Reikija. Povezal se je z gospo Oishi in g. Fuimo Ogava, ki sta bila učenca
Usujevih učencev, navezal pa je
tudi stike z učenci, ki so organizirali Usui Shiki Ryoho Reiki v Tokiju in so
bili začetniki Usujevega sistema. V stiku z njimi je prišel do manjkajočih
informacij v zgodovini Reikija in do pomembnih dejstev, ki so odkrivali motive
Sen sei Mikao Usui-a, da se je podal na pot odkrivanja Reikija, katerega so
potem njegovi učenci nadaljevali.
Po
branju knjige nas je zanimalo marsikaj v zvezi z njegovimi spoznanji na
področju Reikija. Pričeli smo s dopisovati z njim. Odgovoril je na naša vprašanja
in nas povabil na Japonsko, da obiščemo
in si pobliže ogledamo sveta
mesta in
predebatiramo nekatere
njegove nove informacije. Z veseljem smo sprejeli njegovo povabilo in odleteli
na Japonsko drugi teden v septembru.
V
času priprav na pot so se pričele
dogajati stvari, ki so bile vse prej kot naključne.Iz Japonske nas je obiskal
gospod Yuki Yamamoto, ki je prišel na tečaj Karuna Reikija. Živel je v Osaki,
ki je blizu gore Kurama in je bil že večkrat na njej. Ko je zvedel o našem
nameravanem potovanju, se je ponudil, da se nam pridruži in nas vodi na goro
Kurama.
SIMBOL LJUBEZNI
Dva tedna pred našim odhodom je v Kentaki
poslovno pripotoval g. Friedmann in kot Rekist izkoristil priložnost in obiskal
tamkajšnji Reiki center, ki ga vodi g. Laura
Ellen Gifford, da si izmenjata izkušnje o Reikiju. Med razgovorom
sta dognala, da živi le 10 minut stran od doma Arjave. Seveda se je tudi
on ponudil za vodenje na goro Kurama. Začutili smo, da ni naključje, ampak je
to rezultat dela z Reikijem, da smo prišli tako nenapovedano do pomoči pri
nameravanem izletu na Japonsko in na goro Kurama. Po legendi je leta 770 na goro
Kurama na belem konju prispel
duhovnik Gantej, v katerem je prebival Bishamen-ten, varuh severnega
dela budističnih nebes in duha sonca. Razsvetljeni Gantej je na gori Kurama
osnoval budistični tempelj, ki se je skozi vsa obdobja dolga 1200 let obdržal
do danes. Do leta 1949 je bil tempelj v lasti budistične sekte Tendai, ki je v
njem opravljala svoje obrede, sedaj
pa upravlja s templjem novoustanovljena budistična sekta Kurama-Kokyo.
V
spremstvu naših gostiteljev: Arjave, Yuki-ja in Friedman-a, smo se velikokrat
povzpeli na goro Kurama. Gora ima čudovito energijo. Templji so na vrhu gore in
potreben je kar precejšen napor, da se povzpnete do njih. V normalnih razmerah
bi bil vzpon kar precej utrujajoč, vendar energija , ki je prisotna na
gori Kurama, sproti nadomesti vso porabljeno moč. Gora Kurama je resnično
mesto moči in energije, ki te dviga
in pomirja, kar daje občutek izpopolnjenosti in miru.
Naša
prva postaja je bil San-mon tempelj. Tam je oltar, ki predstavlja trojnost v
Kurama-Kokyo budistični sekti, poznani kot Sonten, za katero verujejo, da je
izvor vsega obstoječega.Na zemlji se je oblikovala kot Mao-son , veliki kralj
in osvajalec grešnih, ki je priletel na goro
Kurama z Venere pred šestimi miljoni let. Njegova naloga je
bila razvoj in odrešitev vsega živega na zemlji.
Pravijo,
da je Mao-son inkarniran duh zemlje in je utelešen kot cedrino drevo na vrhu
gore.Ta duh je prisoten na vrhu gore Kurama tudi sedaj.
Trojstvo
Sonten-a predstavljajo ljubezen, luč
in moč. Vsaka od teh lastnosti je simbolizirana s svojim simbolom. Simbol
ljubezni se imenuje Senju-Kannon in je zelo podoben Usui-jevemu
emocialno-čustvenemu simbolu. Simbol svetlobe se imenuje Bishamon-ten,
predstavlja pa ga sanskrtski simbol, ki nam ni poznan. Simbol moči se imenuje
Mao-son in ga predstavlja starejša oblika simbola OM. Bistvo vseh treh je
vsebovano v vsakem. Ti trije simboli so enakovredni trem Usuijevim simbolom 2.
stopnje.
Ti
trije simboli se prav tako kot Usuijev mojstrski simbol uporabljajo v templju na
gori Kurama. Pomen Sontena je enak pomenu, ki ga ima Usuijev mojstrski simbol.
Ko smo prisostvovali obredu v templju Hondon, smo dobili posebna dovoljenja od
duhovnika, da smemo med obredom pošiljati Usuijeve
Reiki simbole.
Moralo je biti več kot naklučje, da je bil uporabljen Usuijev mojstrski
simbol v Kurama templju za predstavitev Sontena, najvišjega božanstva in da
simbol, ki predstavlja ljubezen, izgleda kot Usuijev emocijalno čustveni
simbol.
Odkar
smo prejeli iniciacijo Usuijevega
mojstrskega simbola na gori Kurama
se nam zdi, da je uporaba simbolizma in filozofije
Kurama templja prenesena v Reiki.
Shizuko
Arimoto nas je seznanila z dejstvom, da je Usui študiral mnoge različne
sisteme, preden je odkril Reiki.
Združil je, kar je odkril in v Reikiju uporabil, kar se mu je zdelo vredno.
Vse, s čemer se je ukvarjal, je razvidno iz zapisa na njegovem spomeniku v
Saihoji templju. Iz zapisanega je razvidno, da ni imel idealnega življenja,
dokler se ni odločil, da gre na goro Kurama iskat odgovore na vprašanja, ki mu
jih je postavljalo življenje. Četudi je mogoče meditiral in iskal odgovore
samo za svoje življenjske težave,
se je na gori Kurama odprl višji zavesti in dobil odgovore, ne samo za reševanje
svojih težav, ampak tudi za reševanje problemov, ki tarejo vsa živa bitja.
SIMBOL
MOČI
Gora
Kurama je pokrita s cedrinimi drevesi. Ko smo se vzpenjali, smo imeli občutek,
kot da hodimo po drevoredu, ki nas vodi navzgor od vrha. Na vrhu so tla
prepletena s koreninami dreves in rekli smo si: to so korenine Reikija.
Na
vrhu gore, kjer vlada popolni mir, stoji majhen oltar imenovan Okunoin Mao-den.
Izročilo pravi, da se je na tem mestu prvič pojavil Mao-son. Za oltarjem je
cedrino drevo, za katerega trdijo, da v njem prebiva duh Mao-sona. Prostor izžareva
mir in spokojnost in kar kliče k duhovnemu prepuščanju.
Naš
gostitelj Frank Arjava Petter nam je razkazal tudi Saihoji tempelj v bližini
Tokija, kjer je postavljen spomenik Usui Sensei-ju. Postavili so ga učenci Usui
Shiki Ryoho Reiki centra takoj po njegovi smrti. Usui Shiki Ryoho Reiki
je organizacija, ki jo je ustanovil Usui Sensei za promocijo, učenje in
delo z Reikijem.Presenečeni smo bili, da Usui Shiki Ryoho Reiki še vedno
obstaja. To pa zato, ker zgodovina Reikija, ki je poznana na zahodu in
sledi izročilu Takate trdi, da je ona edini verodostojni
naslednik Mikao Usuija. Sedaj vemo, da
Usui Shiki Ryoho Reiki ( USRR
) center ni nikoli prenehal obstajati in
da obstaja še sedaj ter uči in prakticira Reiki.
Spomenik,
ki so ga postavili Usuijevi učenci, je 5 čevljev širok in 10 čevljev visok
monolit, na katerem je v stari japonski pisavi (Kandji) zapisano Usui Sensei-jevo
življenje in njegovo delo na področju Reikija. Stoji na javnem pokopališču
pri Saihoji templju blizu Usui
Senseijevega nagrobnega kamna, kjer je pokopan Usui s svojo ženo in sinom.
Besedilo sta na kamnito ploščo zapisala g. Okata in pa g. Ushida, ki je bil
predsednik USRR po smrti Senseija Mikao Usuija.
Počastili
smo Usuijev spomin in na njegov grob položili cvetje in prižgali sveče. V
meditaciji smo se povezali z njim in se prepustili njegovemu vodstvu pri
razumevanju celotnega Reiki
dogajanja v svetu. Prosili smo ga za pomoč pri združevanju vsega Reikija, vseh
ljudi ki se ukvarjajo z Reikijem, za harmonijo in vodenje pri uporabi Reikija,
pri pošiljanju Reikija drug drugemu, vsem živim bitjem in planetu zemlji. Med
prošnjo smo bili obdani z belo svetlobo Usui
Sensei-ja, bili smo v njegovi auri.Čutili smo njegovo srečo ob spoznanju, da
smo razumeli njegovo sporočilo in njegov namen
pri delu z Reikijem.Veliko
informacij o Usui Sensei-ju in zgodovini Reikija smo prejeli od g. Shiziko
Akimoto in g. Ogave, ki sta bila v stiku z ostalimi
člani USRR. Oba trdita, da
za Reiki terapije niso zaračunavali denarja. G.Hajashi je zaračunaval
za svoje delo toliko, kolikor so pacijenti lahko prispevali, ne da bi pri tem
trpeli kakršnokoli pomanjkanje. Če pa so bili zelo revni, jih je zdravil
zastonj. Smisel Reikija ni služiti denar, ampak pomagati ljudem. Veliko
njegovih učencev je prejelo iniciacijo v Reiki. Ti so potem delali na njegovi
kliniki. Visoke cene, ki so jih nekateri zahodni mojstri uvedli za iniciacije v
Reiki ni priporočala organizacija
Usui Shiki Ryoho Reiki, še več, ni se strinjala z njimi. Po informacijah našega
prijatelja in gostitelja Frank Arjava Pettra se je oseba, ki je vodila
organizacijo USRR, imenovala predsednik in ne
veliki mojster ali nosilec linije. Prvi predsednik je bil njen
ustanovitelj Sensei Mikao Usui.Po njem je bilo kar nekaj uspešnih predsednikov
in sicer: g. USHIDA, g. TAKETOMI, g.WATANABE,
g. WANAMI in sedanja predsednica gospa KIMIKO KOYAMA. Gospod HAJASHI, sicer spoštovan
član organizacije, ni imel v organizaciji nobenih funkcijskih zadolžitev ali
drugih obveznosti. Po izjavi Rick Rivada je zdajšnja predsednica gospa KOYAMA
stara 91 let. Prvo iniciacijo je prejela v svojem 21 letu. Živela je v času,
ko je še živel
Sensei Mikao Usui, vendar se z njim ni nikoli srečala. Reiki je prejela od
svojega kasnejšega moža, ki je bil pomorec. Vodenje organizacije USRR je
sprejela po zavrnitvi njenega moža, da bi sprejel
to odgovorno delo. Gospa KOYAMA je bila izreden zdravilec. Žarišče bolezni je
bila sposobna zaznati na daljavo z opazovanjem auričnega polja.
SIMBOL LUČI
Njene
roke je med tretmajem vodila intuicija. Razvila je ogromne zdravilne
sposobnosti, kar se od vodje takšne organizacije tudi pričakuje.
Kulturne
in jezikovne razlike med Japonsko in zahodnim svetom so omejevale komunikacijo
med nami. Članom USRR sistema ni bilo dovoljeno komunicirati in razpravljati z
zahodnim svetom o vprašanjih Reikija. Zato je bilo potrebno toliko časa, da so
v svet prodrle te novice. Kakorkoli že, informacije so prodrle v svet in
predrle blokado. Prišli smo do Usui-jevih zapiskov, iz katerih je razvidna Usui-jeva
želja, da se njegov sistem širi po celem svetu. Ta nova informacija potrjuje
to, kar so mnogi izmed nas intuitivno vedeli že ves čas. Glavni namen Reikija
je pomagati drugim in zato ni nobene potrebe zahtevati plačilo za
tretmaje ali učenje Reikija, če oseba ni zmožna plačati. Reiki ni bil samo
besedna tradicija, ki se je prenašala z ustnim izročilom.Obstajajo Usujevi
zapiski, iz katerih so črpali znanje njegovi učenci.Prilagajanje in
prakticiranje Reikija je osnovano bolj na intuitivnem vodenju in želji kot pa
na strogih pravilih. Prilagodljivost Usujevega sistema drugim sistemom ima za
posledico, da je danes več sistemov poučevanja.
KORENINE
REIKIJA
Vodenje
Reikija, njegove variante, avtentičnost naj se izvajajo in določajo na
Japonskem, kjer so njegove korenine in ne na zapadu,kjer so sistemu dodali preveč
komercialnosti. Usujeva zapuščina, informacija, ki jo vsebuje
energija
gore Kurama, nam zagotavlja dediščino, ki nas povezuje z Usui Sensei-em in
duhom Reikija, ki je bil ponovno odkrit.
SPOMINSKI
KAMEN SENSEI USUIA
To nas povezuje s
koreninami Usuijevega sistema in nam zagotavlja osnovo, ki ohranja Reiki živ in
nas povezuje z živo energijo v vsej svoji prvobitnosti. Usui-jeva dediščina s
svojim zapisom predstavlja izhodiščno in stično točko za vse Reiki skupine
ter pomaga zdraviti vsa cepljenja in tekmovanja, ki so se pojavila na
zahodu.Odkrito je mnogo dokumentov, v katerih so zapiski mojstra Usuia ter
njegovih učencev. Vsi ti dokumenti bodo prevedeni in razširjeni med Reikiste.
Komunikacija med člani USRR se je povečala, vključno s predsednikom, ki je
zadolžen, da da vse dodatne uporabne informacije.Sedaj je najbolj čudovit čas
Reikija na zapadu, ko smo končno prišli do resničnih podatkov o Reikiju in
imamo možnost to posredovati vsem.
Čudoviti
občutki nas preplavljajo ob novih odkritjih, ki plemenitijo Reiki.
Pomladno
cvetje,
jesenska
mesečina,
poletni
vetrc,
zimski
sneg.
Če
se ne zapleteš v neumnosti
So
to najlepši dnevi
tvojega življenja.
Koan
FIZIČNA
RAVEN IN ENERGIJE:
Ste
že kdaj pomislili, da na zdravje vpliva naše vsakodnevno početje, čistoča,
oblačenje, govorjenje? Da vsako naše dejanje ustvari energijo ali pa vsaj sproži
energetske tokove, katerih posledica so tudi naša razmišljanja? O tem sem se
že večkrat prepričal, pa ne samo zaradi osebne in mentalne higiene, pač pa
tudi zaradi sproščanja in tvorbe različnih energij. Te pa ne delujejo samo na
nas, ampak tudi na našo okolico, na ljudi, s katerimi prihajamo v stik v družini,
na cesti, na delovnem mestu. Žal danes mnogo ljudi, zlasti mladina, ne dá
dosti na svoj zunanji videz, pa bi moralo biti tako. Kar vidimo kjerkoli, bi ne
smelo agresivno delovati na naše počutje. Pa se
pogosto dogaja, da nas razburi neprimerno oblečena oseba, kar povzročijo
negativne vibracije. Obnašanje na javnih mestih naj bi bilo tako, da ne bi
motilo, spoštovanje nekih normalnih etičnih norm naj bi
pa le bilo upoštevano. Končno me to niti ne moti, saj se družba venomer
spreminja in so že neki razlogi, da so ljudje taki kot so in to drugačnost
vsakogar moramo spoštovati, čeprav imamo pravico opomniti in svetovati. To bo
sprostilo prijetne energije in se bomo dobro počutili.
Občutek
osebne čistoče, ko smo opravili jutranjo toaleto in se sveže oblekli, ustvari
v nas dobro počutje. Kaj se je zgodilo? Ta dober občutek so sprožili
pozitivno polarizirani nevtrini v naših možganih, kar je povzročilo valovanje
blagodejnih energij. Zato je še kako pomembno, da vsakodnevno skrbimo za svojo
osebno čistočo, urejenost v oblačenju, urejenost naših prostorov in njihovo
čistost.
Tako
naj bo urejeno vse okoli nas, pa naj bo to naša soba, v kateri preživimo
precej ur ali stanovanje, hiša in v njej ostale pritikline. In če imamo vrt,
naj bo tudi ta prijeten, naj nam ne bo v breme, ampak tak, da z veseljem stopimo
nanj Za zgled naj nam bo neoskrunjena narava, kamor človek še ni posegel s
svojim nesmotrnim ravnanjem. Kaj nimate
prijetnega občutka, ko se na. izletu zazrete v čisto nebo, na gozd, na gore
ali simpatične gorice in dole, pa kako silen občutek neke radosti nas
prevzame, če zagledamo pred seboj gorsko dolino, v katero civilizacija še ni
posegla in ko lahko polno in globoko zadihamo.Te občutke moramo iz narave
prinesti v naš dom, ga urediti tako ,da bodo energije podobne onim v naravnem
okolju. Povsem tega ni mogoče doseči, naše stremljenje pa naj gre v to
smer.Spomnimo se na zgradbo snežinke, ki nas s svojo kristalno strukturo navdušuje
ali na čudovite zgradbe naravnih kristalov. Manj poznamo zgradbo molekul in
atomov, ki pa so prav tako čudežno urejeni, še bolj preseneča spiralna
zgradba DNA in bolj, ko človek posega v naravo, bolj bi jo moral posnemati, ne
pa je nasilno spreminjati.
Ohranjanje
naravne urejenosti okolja naj nam bo vzor za urejenost nas samih in okolja, ki
smo si ga ustvarili.
Kaj
pa naša prehrana? Ta je tudi eden pomembnih faktorjev našega naravnega ravnotežja.
Vsaka življenska doba zahteva svojo vrsto prehrane v raznoterosti in količini.
Sicer pa poslušajmo svoje telo in ne uživajmo jedi, po katerih se ne počutimo
dobro. Pijmo pijače, ki ugodno vplivajo na nas, vedno pa pijmo dovolj čiste
vode. O tem bi se dalo doreči še marsikaj.
ČUSTVENA
RAVEN SKOZI PRIZMO ENERGIJ:
Kaj si mislimo,
ko se zjutraj v kopalnici zazremo v ogledalo? Smo zadovoljni s svojim izgledom?
Če smo imeli dovolj počitka in smo dovolj zgodaj vstali, da imamo še čas
pripraviti zajtrk zase in morda še za otroke, se urediti, bo kar šlo, zlasti,
če si zamislimo, da nas čaka prijeten, pa čeprav naporen delaven dan.
Če
kanimo dan uspešno preživeti, smo že ustvarili ugodno energetsko podlago in
nas tudi mnogih težav, s katerimi se bomo soočili, ne bo strah.
Se
imamo dovolj radi, da smo s svojim trenutnim izgledom zadovoljni? Če to ni
tako, spremenimo, popravimo ali sklenimo, da bomo še kaj storili, pa čeprav ne
takoj.
Vsak
dan posebej bodimo zadovoljni sami s seboj, si znajmo tudi odpustiti in si ne
bremeniti dneva, ki je še pred nami, z mislimi, ki bi zmanjševale naš polet
tistega dne. Imejmo se resnično radi, to smo si dolžni, saj ne živimo le sami
zase, ampak je okoli nas še mnogo ljudi, ki nas vidijo, nas ocenjujemo, nas
imajo radi in to ljubezen, ki jo čutimo do sebe, prenašajmo naprej. Če se
bomo znali resnično ljubiti, bomo znali to nesebično ljubezen prenesti na vse
okoli sebe. Naj bo to naša družina, naj bodo to naši sosedi, naj bodo to
ljudje, ki jih srečujemo na cesti, naj bodo to naši kolegi, vsi naj začutijo
v naših dejanjih, da jih spoštujemo, cenimo in nesebično ljubimo, kajti to so
izredne energije, ki premagajo lahko vse. Pa ta naša ljubezen naj ne bo
namenjena le ljudem, to čutímo tudi do narave, do živali, do vsega okolja,
takega kot je in če mislimo, da lahko kaj spremenimo na bolje, ne odlašajmo in
storimo, kar je v naši moči tisti trenutek ali čimprej. Ljudje smo si tako
različni in to različnost moramo spoštovati, ker On, ki bedi nad vsemi
energijami, ki uravnavajo vse okoli nas, že ve, zakaj nam je pustil svobodno
voljo, duha, da se po svoje odločamo. Vsak se lahko odloči za tako ali drugačno
pot svojega življenja, to pa je velika odgovornost, ki jo ljudje še kako zelo
sebično razlagamo po svoje in si tu ne pustimo svetovati. Naš ego tega ne dopušča.
Z nesebično ljubeznijo spreminjajmo svet okoli nas, pustimo, da v nas vdrejo
dobre misli in nasveti drugih, kar tudi mi počnimo. Pa ne, da bomo za to pričakovali
kako korist, ker to ne bo več nesebična ljubezen, temveč le sprenevedanje, iz
tega nekaj iztržiti za naš ego.
Ne,
to res ni lahko, kajti če to zmoremo vsak dan v vseh situacijah, smo že na
pravi poti do popolnosti, ki jo je zelo težko definirati in jo opisati. Posebej
to ne moremo in ne smemo početi za sebe, drugi naj opazijo naše vrednote, pa
ne da bi pričakovali hvalo, ampak izluščimo iz kritik drugih nove napotke za
dejanja naše prihodnosti.
Energije
nesebične ljubezni so najmočnejše
energije, ki sta jih ljudem Zemeljskih ras prenašala Buda in Kristus
Vsak
od teh božjih poslancev je v svojem času dal ljudem, kar so takrat lahko
doumeli, pa vendar žal še vedno ni bilo vse razumljivo. Le zakaj? Mar le
zaradi tega, ker je bilo od nekdaj vsem zemeljskim rasam dano odločati se
svobodno, pa naj je bilo to absolutno dobro ali slabo. In kaj smo se ljudje v
vseh teh tisočletjih naučili od poslancev Univerzuma? Smo mar upoštevali nauk
nesebične ljubezni, ki so ga učili in ga še uče? Odkar traja človeška
zgodovina, se ljudje vojskujejo med seboj. Kaj ne morejo doumeti, da nas to
pelje v propad?
Ampak
vse to nas ne sme oravnodušiti in nam vzeti volje spoštovati nenapisan zakon
nesebične ljubezni. Vsak pri sebi in po svojih močeh moramo storiti vse, da ta
zakon ne bo začel izgubljati moč poslanstva. To je velika moč vseh, ki tako
mislimo.
MENTALNA RAVEN V LUČI ENERGIJ:
Kaj
so naše misli, misli o nas samih, o drugih ljudeh, o naših najbližjih, o naših
prijateljih in znancih in nam neznanih pomembnih ljudeh, kar o njih marsikaj
izvemo iz medijev? Vse naše misli so energije, blagodejne in škodljive, kakršne
pač so in kot take neuničljive. Vse, kar bomo dobro mislili o sebi, nam bo
koristilo, vse kar bomo v mislih dobrega storili našim najbližjim, se nam bo
dobro pisalo, vse, kar bomo dobrega mislili o komerkoli, bo nanje delovalo
blagodejno
in vse te dobronamerne misli se nam bodo v obliki dobrih energij povrnile tako
ali drugače.Toda ne bo nam dobro, če bomo slabo mislili o sebi, kako smo iz
dneva v dan nesrečni, kako nas je strah prihodnosti, kako smo nezadovoljni z našim
delom, z našim poklicem, z našimi odnosi do najbližjih v družini, na
delovnih mestih. Tudi te energije bomo dobili povrnjene z vso njihovo škodljivostjo.
In najbrž bomo še kako negativno občutili posledice škodljivih energij, ki
jih bomo povzročili z našim negativnim razmišljanjem o drugih ljudeh. Osebe,
ki se ukvarjajo z energijami in znajo z njimi manipulirati, nosijo veliko
odgovornost.
DUHOVNA
RAVEN IN ENERGIJE:
Duhovnost je v nekem smislu lahko dvolična. Ne katerakoli religija in
podrejenost njej, ne lažno priznavanje pripadnosti, ki jo nekdo kaže le na
zunaj, ne more biti nekaj, kar je po moje vzvišena prepričanost in priznavanje
Univerzuma, ki deluje v vsemirju z energijami, katere pa človeštvo le malo
pozna. Hierarhija v vesolju nam je malo poznana. Nekaterim so se eterična
energetska bitja vesolja dala spoznati v meditacijah in imajo z njimi kontakte,
vendar mora človek doseči neko določeno duhovno raven, da to zmore in zna te
kontakte tudi večkrat vzpostavljati.
Ljudje
so že od nekdaj priznavali Bitja nad seboj, se jim klanjali, jih spoštovali in
se jih bali. Mnogi narodi so priznavali Boga, drugi Bogove, kar so v različnih
civilizacijah
imenovali v svojih jezikih z različnimi imeni. Vsi narodi sveta pa tudi danes
priznavajo Nekaj, kar je nad nami. Ateisti so le tisti, ki se bojijo priznati
nekaj, kar ni znanstveno dokazano, ker nočejo o tem razmišljati.
Ko
gledamo na duhovnost v tej luči, moramo pač priznati moč energij, ki
prihajajo od Univerzuma, kot najvišjega bitja, ki pa nam ne bo nikdar v življenju
popolnoma razumljivo, pač pa nam je to razumevanje dano le do neke meje,
odvisno od našega duhovnega razvoja. Lahko rečemo, da je Univerzum neko eterično
bitje najvišjih duhovnih in inteligenčnih razsežnosti, ki dopušča nižjim
energetskim eteričnim strukturam prenašati inteligentne energije. Do nekaterih
teh energij imajo dostop ljudje, ki so pokazali določeno mero pravilnega in
nesebičnega odnosa do okolice.
Če
torej priznavamo v bistvu ta energetski sistem, bomo znali bolj ceniti naš
obstoj in naše mesto v okolju, v katerem živimo.
Če
še enkrat pogledamo nazaj na vse štiri ravni, bomo videli, da smo pravzaprav
odvisni od našega ravnanja v vsakodnevnem življenju in sami ustvarjamo zdrave
pogoje. Če se držimo zgoraj opisanega, bodo okoliščine take, da nam ne bodo
škodovala ne zemeljska in tehnična sevanja, ne razne druge škodljive
energije, ter bomo zdravi, srečni in uspešni v vsakdanjem življenju.
ČLOVEK
IN ŽIVALI:
Do
razmišljanja o tej temi me je privedlo vprašanje, ki mi ga je na
sredinem srečanju postavila
Reikistka Irina. Zanimalo jo je, kako pri njenem hišnem ljubljenčku, škotskemu
ovčarju, odpraviti bojazljivost, kadar so pri njih na obisku tuji ljudje.
To
vprašanje me je malo iznenadilo, saj smo navajeni, da so takrat naši hišni
ljubljenčki še bolj agresivni in hočejo pokazati, kdo je kje gospodar. Zato
jih je potrebno
včasih bolj kot ne miriti.
Seveda
pa je obnašanje povsem različno pri posameznih pasmah. Poznamo pasme,
ki imajo prirojen oster karakter, kot to imenujejo kinologi, so pa tudi pasme
bolj mirnega značaja, lažje vodljive in bolj domače, bolj primerne za hišne
ljubljenčke.
Prirojene
lastnosti
so nekaj, kar ima že vsaka žival v sebi. Bolj kot med posameznimi
pasmami, je to očitno med posameznimi vrstami. Mačke na primer se obnašajo
popolnoma drugače kot psi. Tudi
med njimi so razlike, ene so bolj prilagodljive, druge pa manj, ene so
bolj domače in se pustijo božati, medtem ko se nekaterih vrst sploh ne smeš
dotikati.
O
teh dveh vrstah domačih živali, ki sta najbolj razširjeni med ljudmi, je
napisano veliko knjig. V njih so razčlenjene posamezne vrste, potem posamezne
pasme, opisani so njihovi karakterji, navodila o prehrani, vzgoji, zdravstvenih
težavah, skratka vse, kar je potrebno, da bi ti naši ljubljenčki živeli čim
bolj po človeško.
Pa
vendar, ali je to vse, kar si živali želijo, oziroma potrebujejo?
To
je vprašanje, ki si ga je zastavil že marsikdo, o tem razmišljal in skušal
najti ustrezen odgovor. Ne domišljam si, da bom našel ustrezen odgovor, vendar
upam, da bo moje razmišljanje komu od vas odprlo pot k razrešitvi tega vprašanja.
Živali
so, tako kot mi, prisotne na
planetu že milijone let, odkar se je pojavilo prvo življenje na zemlji.
V vsej svoji evolucijski dobi so bile tako kot človek izpostavljene raznim
energetskim vplivom, sevanjem vseh vrst, to je zemeljskim sevanjem, sevanjem iz
vesolja , sevanjem drugih bitij, sevanjem rastlin, mineralov in rudnin.
Če
pogledamo njihovo strukturo, iz česa so sestavljene njihove celice, kateri
elementi so v njihovih molekulah, bomo videli, da se po snoveh iz katerih so
njihove celice grajene, popolnoma nič ne razlikujejo od drugih živih bitij.
Kot v vseh celicah živih organizmov prevladuje tudi v živalskih celicah
voda s primesmi silicija in drugih elementov v manjših količinah. V njihovih
atomih tako kot pri drugih živih bitjih krožijo okoli jedra elektroni. Vse je
popolnoma enako - na celični ravni. V svojem razvoju so sicer zaostale za
človeškimi bitji, prilagodile se drugim specifičnim opravilom na zemlji, v
strukturi pa so človeškim bitjem zelo podobne, z razliko od rastlin, ki so v
svoji biti precej bolj skrivnostne.
Zato
tudi velja, da so živali podrejene enakim življenskim zakonom, kot smo ljudje.
Enako kot mi sprejemajo in oddajajo energijo, jo potrebujejo za svoj fizični
obstoj. Včasih se ljudje zgledujemo po njih, saj vemo,da so nekatere vrste živali
še posebno občutljive na sevanja in si zaradi tega izbirajo mesta, ki so za
njih ugodna, ki imajo blagodejno moč sevanja, kar ljudje s pridom izkoristijo.
V starih časih so naši predniki budno spremljali obnašanje živali. Pred
gradnjo nove hiše so opazovali, kam hodi krava počivat po paši in na tem
mestu so ponavadi postavili spalnico. Še sedaj upoštevamo pravilo, da si pes
vedno izbere mesto, ki je po frekvenci nihanja blagodejno tudi za ljudi.
Veda,
ki proučuje te fenomene se imenuje radiestezija. Moj namen pa ni proučevnje
zemeljskih energetskih vplivov na živali, pač pa energetska povezanost živali
in človeka. Nič koliko je dokazov o obstoju te povezanosti, ki se izraža v
različnih oblikah.
Glede
na svojo razvojno stopnjo imajo živali neprimerno pristnejši stik z naravo kot
človek, ki je v prid razvoju svojih mentalnih sposobnosti nekoliko zanemaril ta
odnos. Torej tudi človeka zaznavajo in sprejemajo bolj pristno, bolj z
energetskega nivoja, kot obratno. Za njih smo mi bitja, ki smo jim včasih bolj,
včasih pa manj naklonjeni. V večini primerov pa za tem odnosom stremi
koristoljubje, ki se v primerih neposlušnosti sprevrže v nenaklonjenost, ki jo
živali na svoji ravni zaznavnosti še bolj občutijo. Čeprav je odnos
redkokdaj popolnoma uravnotežen, se živali s polno mero ljubezni vedno znova
in znova odzovejo na naklonjenost, ki jo začutijo od človeškega bitja. Odnos,
kakršen koli že je , vedno globlje povezuje žival in človeka. Ker je
žival v tem odnosu bolj zaznavna, se ta odnos predvsem kaže na njej, na
njenih vedenjskih vzorcih. Pri grobem ravnanju z živaljo postane ta
groba in nestrpna do vsega okoli sebe.
Naj
navedem primer vojaških konj, kjer se je vsak teden izmenjavalo veliko število
vojakov, ki so jim stregli, bolj s prisilo, kot pa iz ljubezni in je bilo zato
njihovo ravnanje s konji vse prej kot primerno. Po nekaj letih so
bili konji nestrpni do vsega, kar se jim je približalo. Bili so zlobni, okoli
sebe so grizli in brcali, kar so dosegli.
Seveda
je mogoče tudi obratno. Nekatere zveri, ki so po svojih genih ubijalske, se da
vzgojiti v popolnoma prijetne muce, ki zadovoljno predejo v kakšnem kotu.
Iz
navedenih primerov je razvidno, da ima človek s svojim odnosom precejšen
vpliv na živali. Še več. Živali v svoji navezanosti prevzamejo celo bolezen
nase. Poznam primere, ko je pes bolehal za isto boleznijo, kot njegov gospodar.
Tu
sta možna dva vzroka za nastanek bolezni. Prva možnost je velika navezanost na
človeka in s tem sprejemanje vibracij, ki jih povzroča bolno tkivo v človeku
in seveda neodpornost na te vibracije, druga možnost pa je ta, da sta oba živela
na enakem škodljivem geopatogenem sevanju, ki je obema povzročil enako poškodbo.
Zanimivo pri tem pa je, da je vedno preminula žival.
Posebno
poglavje v svetu živali so ptice. To so živali, ki imajo v svojih genih
razvita posebna čutenja. Znano je, da zaznajo potres nekaj ur preje, da letajo
tisoče kilometrov daleč gnezdit na isti kraj, kjer so se izvalile. So zelo
nezaupljive in se človeku ne pustijo približati razen če….
Spominjam
se dopusta v Bohinju. Bil je deževen dan in na balkonu apartmaja smo zrli v
nebo in čakali, kdaj se bodo raztrgali oblaki in se bo prikazalo sonce. Nič
kaj gostoljuben dan se nam ni obetal. Bohinj je pač tak in s tem se je treba
sprijazniti tudi sredi poletja. Pravijo, da ima tam dež mlade. In ko sva
tako z ženo opazovala z meglo zastrte vrhove gora, je na balkonsko ograjo
priletela drobna ptica, čisto v najino bližino, na doseg roke in tam obstala.
Bila je lastovka, po velikosti sodeč še ne čisto odrasla, verjetno iz letošnjega
gnezda. Po obnašanju se je videlo, da je na koncu svojih moči. Tresla se je po
celem telesu, bila je premražena in premočena.
Žena jo je s previdno kretnjo, da je ne bi preplašila, vzela
v svoje dlani in jo nežno stisnila k sebi. Popolnoma brez strahu se je
prepustila objemu. Kmalu je lastovka postala bolj živahna, vendar ji je še
prijalo v toplem zavetju. Po desetih minutah, ko si je dodobra opomogla, je končno
veselo odletela pod bohinjsko nebo.
Tega
primera ne bi omenjal, če bi bil to edini. Podobno se nama je zgodilo v Olimlju,
ko sva si šla v tamkajšnjem samostanu ogledat najstarejšo lekarno v
Sloveniji in tretjo najstarejšo v Evropi. Tokrat je najino pomoč potreboval
golob. Popolnoma mirno, brez strahu je sprejemal najino pomoč, Reiki iz najinih
rok, dokler si ni toliko opomogel, da je lahko odletel. Podoben primer,vendar še
bolj zanimiv se nam je pripetil lansko leto v Bohinju. Sredi kosila je na
ženin stol prifrčal z bližnjega drevesa mlad ščinkovec, ki se mu je videlo,
da je priletel z gnezda, saj repa še ni imel popolnoma poraščenega.. V
svoji mladostni raziskovalni vnemi je lahko preletel dva do tri metre, pa mu je
že zmanjkalo moči. V kampu je bilo poleg pasjih ljubljenčkov tudi veliko mačk,
ki so jih dopustniki pripeljali s seboj, da se naužijejo bohinjskega
zraka. Ker so ti predstavljali smrtno nevarnost za nadebudnega
brezrepneža , smo mladiča nesli do bližnjega grmovja ob robu kampa,
kjer so z veje na vejo skakali odrasli ščinkavci. Ni minilo dve uri in že je
bil naš brezrepnež zopet pod našo mizo, le da sta ga tokrat spremljala starša,
ki sta budno spremljala vsak njegov korak. Tudi naslednje dni je skakljal okoli
in že preletaval z veje na vejo, tako da ni bilo več nevarnosti, da bi ga
ujele muce. Tudi letos smo imeli polno obiskovalcev, ki so pridno pobirali vse,
kar je padlo z mize.
Niso
ptice osamljen primer, ko v trenutku nevarnosti poiščejo pomoč pri človeku,
ko si želijo energetskega napoja. Kmetje, ki živijo v bližini gozda, vedo
povedati, da divjačina v trenutkih globoke krize premaga strah in išče pomoč
pri človeku. Ta ituitivno išče izvor energije, ki bi ji pomagala preživeti.
In
išče jo tam, kjer jo občuti, da je.
