Home
zgodba
par linkov
O meni ...

	Piper_3 moja stran

PREpOVeDANa

LjuBeZEN

---

 

 

1. poglavje - razstrgane kavbojke

 

?kon?no!? Je zavzdihnila alja. Po?asi sva se premaknili proti avtobusu polnem dijakov starih okoli 15 let, skratka zrelih za gimnazijo. Pri?akovala sem kup antisimpati?nih dolgo?asnih piflarjev, ki ?e zadnje minute ?prostosti? porabijo za u?enje nove snovi. O?itno sem se zmotila, saj je v avtobusu kar mrgolelo ?dobrih tip?kov?, kot bi temu rekla alja, znana pod imenom: lomilka mo?kih src. Opazovala sem jo, kako je samozavestno vstopila v avtobus, na tistih njenih visokih petah v oprijetem topku z neverjetno globokim izrezom ter v kapri hla?ah, ki bi jih jaz spravila kve?em do kolen. Svoje svetlorjave lase si je spela v figo, ter pustila le dva pramena zunaj. Kar nekaj mo?kih glav se je ozrlo za njo, dva pa sta bila celo tako vljudna, da sta nama odstopila dva prosta sede?a.

Po?ila sem se k oknu, ter se zazrla v polno osnovno?olsko igri??e, ki sem ga osem let polnila skupaj s svojimi so?olci. Alja ni bila moja the best frend. Ur?a, je namre? od?la na poljane. Par to?k ji je zmankalo!

Avtobus je kon?no speljal, in ?ele takrat sem se zavedla, da alja ?e sklepa nova spoznanstva, ker pa nisem hotela zaostajati sem se pridru?ila pogovoru kak?nih sedmih oseb. Ravno je neka pegasta punca razlagala koliko to?k si je prislu?ila. Prekinila jo je mislim, da njena sestri?na, ki je bila bolj aljinega kova. Bila je zelo dru?abna, in ?eprav po mojem mnenju malo preve? nali?ena, vredu dru?ba. Njej je bilo ime sandra, njeni sestri?ni pa sa?a. Tudi alja naju je predstavila, ter povedala nekaj spolo?nih besed, nato pa sta pri?la na vrsto dva, o?itno noro zaljubljen par, za kateri se je izkazalo, da sta skupaj ?e od tretjega razreda. Njemu je bilo ime urban, njenega pa se ne spominjam. Zapletli smo se v prijeten pogovor o vsem mogo?em. Ve? kot o?itno je bilo, da bosta sandra in alja postali the best friendice. To me ni pretirano motilo, saj sem imela ur?o.

?al?i, a ti ma? fanta?? Je vpra?ala sandra. Al?i? O?itno je alja imenovana vihra ( predvsem zaradi priimka viharnik, ter seveda njene ?ivahnosti) zamenjala vzdevek.

?eeem, fanta? Itak, ime mu je robi, in je ful lu?kan,?

?robi? A nima? uro?a?? Sem se vme?ala.

?kva je s tabo? Uro? je zgodovina,?

?od kdaj?? Sem vpra?ala.

?od srede, robi me je vpra?u v petek, pa sem povedala leji, ki je povedala ur?i ki pa naj bi povedala teb?no sej je vseen zdej ve?,?

?aha,? to je bilo vse kar sem bila tistega trenutka zmo?na izustiti. Pa ne zato ker bi bila pretresena zaradi uro?a. Z njim je hodila komaj dva meseca, kar je bilo za aljo rekord. Mislim da ?e sama ne ve ve? koliko fantov je imela. Motil me je njen odnos do mene. Imela me je le za osnovno?olsko frendico ki ?e ni dojela, da jo v gimnaziji ne potrebuje ve?.

?kaj pa ti, ee zala?? To je bil sa?in klavrn poskus, da bi me vklju?ila v pogovor, saj me je alja hitro prehitela ter vsem na dolgo in ?iroko razlo?ila da jaz ?e od ?etrtega razreda nisem imela fanta.

To je bilo sicer res, sem pa bila od ?etrtega razreda zaljubljena v mareta, ki pa je bil noro v aljo, a na ?alost ni ustrezal njenim kriterijem: visok, modre o?i, svetlo rjavi lasje, priljubljenost, ?portnik?

Ko je alja kon?ala s svojo pripovedjo so vsi navzo?i hkrati izustili dolg oooooo ter me s tem verjeli ali ne, spravili ?e v slab?o voljo. Moj prvi ?olski dan se je za?el res enkratno. Upam da bodo prfoksi kej bol?i.

Avtobus se je sunkovito ustavil, tako da smo vsi popadali naprej. Nato smo se za?eli prerivati proti izhodu. Kon?no sem se prebila do stopnic, kjer se mi je rob hla?nice zataknil za sandal, tako da sem z glavo naprej zletela proti tlem. Z rokami sem si zavarovala obraz, zaprla o?i in se pripravila na bole? pristanek. A nisem pristala na trdem betonu, temve? v ojemu nekoga? odprla sem o?i in zagledala? no, po tem kaj, oziroma koga sem zagledala sem najprej mislila da sem le padla na tla, se pri tem ubila in pri?la v nebesa, saj je pred mano stal ?isto pravi angel. Fant ki me je re?il je bil namre? naravnost bo?anski. Imel je svetlo rahlo valovite lase, sinje modre o?i, nos ravno prav dolg, na koncu malce prifrknjen in ustnice, tak?ne, kakr?ne bi z veseljem poljubila. Bil je zagorele polti in videlo se mu je da se ukvarja s ?portom. Z eno roko mi je dr?al glavo z drugo pa mi je podpiral hrbet, bil pa je tako blizu, da sem ?utila njegov topel dah na mojih ustnicah, skratka bila sva v polo?aju v katerem bi me po vseh pravilih moral poljubiti. Pa me ni. Smrk, smrk.

?je vse vredu?? Me je vpra?al.

?aha,?

?ali lahko hodi???

?aha,? hitro sem se postavila na noge, ter opazila, da skoraj pol ?ole bulji vame. Zardela sem, ter pogledala proti tlom, kjer sem na svojo grozo ugotovila, da so moje hla?e ( nove, stale so 15 jurjev) uni?ene.

?si prepri?ana da je vse vredu??

?aha,? trikrat aha? Izpadla sem kot neandertalec, no upam da ni opazil.

?aha. No, ?ao,?

?ao? V?e? sem mu, v?e? sem mu! Kaj pa ?e re?e ?ao vsaki? Ni ?ans. Ali pa?? Ker sem optimistka sem se odlo?ila za tisto prvo. Po?asi sem se odpravila proti ?oli kjer me je ?akala alja s svojo klapo.

?uau! Blagor teb! Res je bo?anski,? me je pozdravila alja.

?luka?? Jo je vpra?ala sa?a. ?luka je vendar moj brat,?

?tvoj brat? O bog blagor teb!?

?se heca?? Sej res je lu?kan pa to ampak vseen ni ni? posebenga,?

?kako to misli??? Sem vpra?ala.

?cele dneve pre?di al pred tvjem, al pred kompjutrjem, al pa gre ?urat s prjatli,?

?pa kaj, vseen je lu?kan,? ups, v prihodnje bom morala bolj paziti.

?zala?! Si vanga? To je bila alja, ki se je drla kot jeshar.

?a lahko ?e mal bolj naglas??

?torej si?? Je vpra?ala sandra

?neee!? Tokrat sem jaz kri?ala.

?zala je zaljubljena,? sta sandra in alkja zapeli.

?kozi, ?e vama re?em da nisem,? uau, napredek! Verjerli sta mi.

?torej te ne bo motilo ?e bom hodila z njim??

?niti malo,? sem mirno odgovorila in s tem podpisala svojo smrtno obsodbo.

?kul,? se je glasil odgovor.

?kaj pa robi?? Je vpra?ala sa?a.

?kak?en robi?? Se je zare?ala alja. Pridru?ila se ji je tudi sandra.

?sej nimam ni? proti, ?e hodi? z njim, samo on je v tretjem letniku, in pri njegovi starosti, no fantje pa? ho?ejo kaj ve?. Saj ne re?em da je on tak, ampak ne poznam ga tako dobro,? ko bi sa?a vedela kako jo v tistem trenutku sovra?im bi se skrila v najbolj oddaljen koti?ek sveta in se nikoli ne bi ve? vrnila. Kaj ve?? To?no sem vedela kaj misli s tem. A jaz ?e resnega fanta nisem imela, ?e noben me ni poljubil, vsekakor nisem bila pripravljena na kaj ve?. In ta tv, pa kompjuter, ?e je to res potem je ?ist tak kot moj tamal.

?zala, a se ne bi ti ?la malo uredit??

?zakaj?? Sem bleknila, ?eprav sem to?no vedela, da zgledam kot pti?je stra?ilo. Alja pa mi je le potisnila glavnik v roke, ter me porinila proti

Wc-jem.

Kmalu sem stala pred ogledalom in posku?ala nemogo?e. Ne vem kako mi je ospelo le z enim padcem razmr?iti toliko las. Hla?e sem nekako zavihala do kolen in s tem prikrila veliko luknjo. Sploh ni tako slabo, sem pomislila. ?e seveda izvzamem da me bo mami ubila. Za silo urejena sem se odpravila proti 1. C ?eprav nisem imela pojma kje to je. Nekaj ?asa sem tavala po ?oli, potem pa mi je bilo vsega zadosti in sem vpra?ala neko punco moje starosti, kje je moj razred.

?prv?ek, ha?? Me je zbodla. ?jaz sem drugi letnik. A nima? nobene prijateljice z osnovne??

?ja, ampak jaz sem ?la na wc, ona pa z drugimi v razred,?

?s kom pa??

?z eno sandro, pa sa?o,?

?oo, na isto ?olo smo hodile, saj sta sestri?ni?? Pokimala sem. ?tipi?ni av?i. Sa?a je malo bolj?a, a sandra? jaz se na tvojem mestu ne bi dru?la z njo. Sa?a ma tud brata luko, ful vredu fant. Jaz sem bla v prvem vanga,?

?ampak sa?a je rekla, da ni ni? posebnega,?

?ah ona itak ?aka princa na belem konju. V?asih ?vi ?ist v svojem svetu. No, tuki sva,? ostavili sva se pred mojim razredom. ??e bo? kdaj rabla dru?bo, me poi??. Sem v 2. Aju. Vpra? po emi, prav??

?okej,? sem odvrnila. Vesela sem vstopila v razred, ki je bil nabito poln. Ozirala sem se po alji, s katero naj bi sedela. A sede? poleg nje ni bil prazen. Na njem je bila polo?ena sandrina torba. Ogor?ena sem pristopila k aliji ter zahtevala pojasnilo.

? zala skuliri se, sej ni to ni? takega. Pa tud nikol nisva bili kak?ne blazne prijateljici, sandra me velik bl za?teka, sej ve? kaj mislim. ?e ho?e? se lahko usede? zraven sa?e, pa brez zamere prav??

?itak,?sem brezbri?no odvrnila (druga?e sem bila na robu solz) kako je mogla! Prvi dan me je ?e odkljukala! Pa brez zamere! Seveda, va?no da si je gospodi?na alja lepo postlala! Ampak v osnovni ni bila tok sebi?na. Zagotovo jo je tista sandra pokvarla?

?zala? A je vse vredu? Zvonilo je,? zdrznila sem se. ?e vedno sem kot pribita stala pred aljino in sandrino mizo.

?ja sej grem,?

?e vedno pretresena nad dejstvom da so me ?odkenslali? sem odtavala k sa?i. Zami?ljeno je zrla predse, in vsake toliko ?asa globoko pogoltnila slino. Verjetno je v podobnem polo?aju kot jaz, sem pomislila. Pogledala sem proti veseli dvojici, ki sta se hihitali kot dve najve?ji kozi na svetu.

V tistem hipu je v razred vstopil mo?ki srednjih let, z o?ali, brado, las pa skoraj ni imel. Pod roko je nosil veliko torbo. Omaknila sem stol, da bi vstala, a sem edina ki to po?nem, zato sem hitro sedla.

?ja, a ne zna? misliti s svojo glavo?? Me je nagovorill. Mol?ala sem. ?ja a bo kej, vstante, razen ?e zaradi zdravstvenih te?av ne morete,? hitro smo vstali, nekaj zamomljali, nato pa spet sedli.

?no ja. Vidim da so vas v osnovnih ?olah niso nau?ili kaj prida olike,?nekaj jih je zavilo z o?mi. ?no, a nih?e ni popoln! Vidite tudi jaz nisem, saj se vam nisem predstavil. Torej, jaz sem gospod karel rovnik, u?im pa angle??ino. Dve leti bom va? razrednik, potem pa se bom vrnil v anglijo,?

?a ste angle??? Je vpra?al nekdo iz zadnjih vrst.

?prvo kot prvo, dvigne se roko, sem pa pol angle? pol pa slovenec. Mati je angle?inja, o?e pa slovenec. No, sedaj pa se mi ?e vi predstavite, za?eli pa bomo s fantom, ki ne zna dvigniti roke,?ozrla sem se proti fantu, ki je zardel do u?es, nekaj pomencal, nato pa povedal da je peter ko?evar. Imel je ravne ?rne lase, obraz pa izjemno podolgovat. ?isto nasprotje luke. Oh, luka. Kako lepo ime. Le kako se pi?e?

?zala? Na vrsti si? to je bila sa?a, ki me je kar mo?no s komolcem sunila pod rebra. Vstala sem in ji pri tem s komolcem v glavo vrnila milo za drago.

?torej,? sem za?ela. ?sem zala gaber,? ker se nisem spomnila ni?esar ve? sem sedla.

?je to vse?? Me je vpra?al karel.

?ve? ali manj, ja,? sem v zadregi odgovorila. Bi morala povedati kaj ve??

?koliko si stara, kaj ima? rada, ?esa ne, s ?im se ukvarja???

?ooo. Stara sem petnajst, igram klavir, ple?em, u?im pa se tudi franco??ino. Rada pa tudi te?em, predvsem na dolge proge, berem, rolam in skrbim za svojo psi?ko liso. Eee, no, duga? pa ne maram zahrbtnih prijateljev?? pogledala sem proti alji. ?in? de?ja,? no ja, sej mi je kar ?lo. Sedaj je bila na vrsti sa?a.

Vstala je, in mi pri tem stopila na prste, nato pa jasno in glasno povedala svoje ime in priimek, jenc, zbira stare razglednice in vse o odvetnikih, saj bi bila rada po poklicu odvetnica, sicer ne hodi k nobenemu kro?ku, bi pa rada k novinarstvu. Ima dve mlaj?i sestrici in starej?ega brata, ?e pa bi imela kak?no ?ival bi imela mucke,?

Jenc? Zala jenc. Malo ?udno se sli?i. Koza, saj sploh ne hodiva. In verjetno tudi nikoli ne bova. Kaj pa ?e bova? Zala, zresni se! Pa ja ne misli?, da se bo eden najbolj za?elenih tip?kov na ?oli zmenil zate. Ampak saj se je ?e! Re?il me je! Re?il? Lepo prosim! Saj si mu dobesedno padla v objem. Vseeno je romanti?no. To ?e, a to ?e ni? ne pomeni. V meni je bil boj med srcem in mo?gani natan?neje zdravo pametjo, ki je na ?alost prevladala. A kan?ek upanja se je zasidral globoko v srcu in zlepa ni hotel stran. ?e nekaj ?asa sem sanjarila, vse do zvonjenja.

?no, za silo smo se spoznali, urnike ste si tudi prepisali, in ne zmrdujte se nad nalogo, saj bo za vas mala malica. No, se vidimo!?

Nalogo? Kak?ni urniki? Ozrla sem se proti tabli, na kateri je bil napisan urnik. In neka punca ga je ravno brisala!

?ne!? Sem zakri?ala, a je bilo ?e prepozno. Obupano sem se ozrla za aljo. Zagledala sem jo pri vratih. Ravno se je pogovarjala z neko starej?o punco, verjetno iz tretjega letnika. ?eprav nisem hotela biti vsiljiva sem pristopila.

?alja, a mi da? za prepisat urnik? In kaj imamo za nalogo??

?a nisi poslu?ala, kaj?? Me je zbodla. Ja kako pa bo? naredila razred, ?e ?e prvi dan nisi poslu?ala?? Zare?ala se je tista punca pa je zavdihnila ter zavila z o?mi.

?za to ti ni treba skrbeti, samo prosila sem te, da mi pove? kaj je za nalogo, in mi da? za prepisat urnik,? sem ji hladno odvrnila.

?saj me ne, in ?e ?e ne vidi? da se pogovarjam no, potem ve? zdaj, ko pa bom kon?ala, ti bom mogo?e ustregla,?

?da, va?e veli?anstvo, ? sem ji zabrusila, ter jezno odkorakala. Zadr?ajo? solze sem stekla iz razreda. Nisem vedela kam grem, pomembno je bilo da grem stran. Stran od alje, sandre, tiste punce, stran od razreda. Samo malo! Ali imamo ?e kak?no uro? In ?e, kje? Hitro sem se obrnila in stekla proti razredu. A tam ni bilo nikogar. No, to ni bilo ?isto res. V zadnji klopi je sedelo dekle, malo temnej?e polti, ?rnih las, na sebi pa je imela bele kapri hla?e, ter belo top maj?ko, v kateri je kazala popek. Obuta je bila v, kdo bi si mislil, bele ?portne copate. Na nosu so ji stala ?udovita podolgovata o?ala, v vsakem u?esu pa je imela po en uhan. Skratka bila je izjemno lepa, in ?udila sem se da se nista alja in sandra spoprijateljili z njo. Mislim da je za?utila, da ni sama, zato se je hitro obrnila k meni.

?kaj ho?e??? Govorila je z nizkim, nekoliko globokim glasom, ki ji ga niti v sanjah ne bi pripisala.

?pravzaprav me zanima ?e imamo ?e kak?no uro. Saj si iz prvega c??

?ja v sloven??ini 2, ?e se ne motim,?

?hvala,? zaprla sem vrata za sabo. Ne vem kaj, a nekaj na njej deluje tako? tako? stra?ljivo. Kod da ne bi bila iz tega sveta. Delovala je tako, zrelo, umirjeno, skratka, v vseh pogledih je delovala tako ?udno. Upala sem, da mi ne bo nikoli ve? treba govoriti z njo. A v tistem trenutku sem se spomnila, da pojma nimam kje bi sloven??ina 2 bila, zato sem ?eprav nerada odprla vrata.

?ne ve??? Mi je nekoliko posmehljivo odgovorila. Vstala je ter vzela svoj nahrbtnik, in se napotila proti meni. ?tako ali tako bom morala enkrat tja,? nasmehnila se je. Hodila je hitro, tako da sem jo komaj dohajala. Sloven??ina 2 je bila takoj za vogalom, tako, da sva ?eprav je ?e zvonilo pri?li pravo?asno do svojih klopi.

?hvala, brez tebe bi zagotovo zamudila. Mimogrede jaz sem zala, pa ti?? Ne vem od kod mi pogum, saj sem ponavadi bolj srame?ljiva.

?april,? o?itno ni bila preve? zgovorna.

?no,? sem za?ela. ?lepo ime. Si iz slovenije??

?ja,?

?aha,?

?zala, ja kam si pa zginila? Te ?e zanima kaj imamo za nalogo?? Me je vpra?ala alja. Pritekla je k nama. Za hip je bila spet stara vihrava alja. A le za hip. Ravno sem odprla usta, a me je prehitela. Ozrla se je proti april.

?ooo, kdo si pa ti??

?april,? april jo je gledala naravnost v o?i. Ve? kot o?itno je bilo, da ji alja ni v?e?. Zakaj, tega ne vem, saj jo je videla prvi?, in ne morem ravno re?i, da alja ni bila prijazna.

?meni pa alja. Ali si afri?anka?? Dobra stara alja. Samozavestna, brez dlake na jeziku.

?ne,?

?ne? Roko bi dala v ogenj da si. Kako to? Saj si ?isto ?rna,?

?me pa? sonce dobro prime. Prav??

?okej. No jst grem k sandri. Ti pol povem kaj je za nalogo. No, lepo da sva se spoznali april. ?ao!? Alja je kon?no porajtala da z april ne bosta na?li iste valovne dol?ine, zato jo je raje dostojansveno popihala. Eno je gotovo: punci obvladata.

?a je to tvoja frendica?? Me je skoraj obto?ajo?e vpra?ala april. Vpra?ala, mene! Mogo?e pa se le bova spoprijateljili.

?tako nekako. Iz osnovne? zdej ma pa sandro,?

?zoprna je,?

?ja ampak v osnovni ni bila tok,?

?hja, kaj ?e?. Za nalogo pa se moramo v angle??ini predstaviti, dolgo okoli dve streni,?

?hvala, ?e lahko bi si ?e urnik prepisala,?

?kva si pa delala? ?e prvo uro spala? Na, mal je grdo napisan, a mislim da bo? lahko brala,?

?hvala, ti pol vrnem. Ej, s kom bo? ti sedela??

?ah, sorry sem ?e zasedena. Z eno zalo sediva pa upam da nisi jezna,? zarotni?ko se je zare?ala. Hitro sva se vsedli v zadno, tudi edino prosto klop. Malo sem imela slabo vest zaradi sa?e, ki se je v prvi klopi zmedeno ozirala za mano. Ko me je zagledala, sem hitro umaknila pogled. A kaj ?em. Nekdo je pa? moral sedeti sam, in ?e je to odvisno od mene, potem raje izberem sa?o.

?o ?em razmi?lja??? Me je vpra?ala april.

?o sa?i, ? sem odgovorila.

?oo. Ta je prej sedela s tabo, a ne?? Prikimala sem. ? men se zdi ?ist vredu, in ?e bo? kak?no uro sedela z njo ne bo n? nasrobe.

?ne, sej nisva kak?ni blazni frendici sam? no smil se mi,?

?sej te razumm,?

?pa kje je prfoksa?? Se vpra?ala.

?a ne ve?? Na?a prfoksa je takoreko? legenda. Pravjo ji depra. Menda je totalno zakomleksana depresivnica. Kr sred ure plan brez razloga v jok. Ful zamuja, kontrolke ma ful lahke pa take stvari,?

?zakaj pa je tak?? stavka nisem uspela izgovoriti do konca, saj je v razred planila o?itno depra.