Tako leasingi kot posojila bodo kmalu postali še dražji

(Vir: Finance, Gospodarstvo, Urška Kukovič)

 

Je nakup nepremičnine bolj smiseln s posojilom, lizingom ali kombiniranim financiranjem? Osnova za primerjavo med različnimi oblikami financiranja je efektivna obrestna mera, ki poleg obrestne mere zajema tudi vse stroške za pridobitev financiranja. Za kaj se torej odločiti?

Pri financiranju nepremičnin se zdi lizing bolj tvegana izbira, saj nepremičnina postane last lizingodajalca, če stranka ni sposobna odplačati vseh obrokov. Podjetja k odločitvi za lizing večinoma prepričajo ugodnejši pogoji, predvsem pa dejstvo, da plačilo lizinga lahko prikažejo kot strošek.

 

 

Obresti pri lizingu obdavčene, pri posojilu ne

(Vir: Finance, Gospodarstvo, Urška Kukovič)

 

Pri lizingu so postopki pridobitve financiranja hitrejši in enostavnejši kot pri pridobitvi posojila. Prav tako gre pri lizingu za večjo prilagodljivost kreditni sposobnosti stranke. V Probanki so povedali, da se pri najemu posojila stranki lahko zgodi, da je sama sicer kreditno sposobna, vendar ne izpolnjuje pogojev zavarovanja, ki jih določi zavarovalnica, oziroma nima ustrezne nepremičnine za hipotekarno zavarovanje. Pri lizingu zapleti in tudi stroški zavarovanja financiranja odpadejo. Treba pa je zavarovati sam predmet financiranja, in sicer pod pogoji, ki jih postavi lizingodajalec. Razlika med lizingom in posojilom je tudi ta, da so obresti financiranja pri lizingu obdavčene, pri posojilu pa ne.

 

 

Kako se bodo po vašem mnenju gibale obrestne mere za posojila do konca leta?

(Finance, 11.4.2008)

 

Boris Žnidar, Volksbank, vodja oddelka poslovanje s strankami: "Trenutno je na trgu še preveč neznank glede razsežnosti finančne krize, ki je izbruhnila lani, da bi lahko govorili o umirjanju razmer. Banke so še vedno zelo previdne pri posojanju denarja, kar vpliva na visoke obrestne mere. Dodatno pa na razvoj dogodkov vplivajo visoke cene osnovnih surovin. Te naj bi se letos še podražile, kar bo vplivalo na višjo inflacijo od pričakovane. ECB pa naj bi začela zniževati obrestno mero šele, ko se bodo začele cene umirjati. Do konca leta ne pričakujemo pomembnejših sprememb obrestnih mer. Predvidevamo, da se bo vrednost referenčne obrestne mere šestmesečni EURIBOR gibala med 4,5 in 5,0 odstotka, pribitki (marža) pa se bodo še nekoliko povečali."

 

Banka Koper: "V krajšem času je pričakovati rast obrestih mer (ne samo pri posojilih prebivalstvu), predvsem zaradi zviševanja cene denarja."

 

Abanka Vipa: "Ker so vlagatelji zaradi finančne krize drugorazrednih hipotekarnih posojil v ZDA nezaupljivi, na finančnih trgih trenutno primanjkuje likvidnosti. Poleg tega pa ECB zaradi naraščajoče inflacije na evrskem območju še ne bo kmalu začela zniževati ključne obrestne mere. Zaradi tega finančni viri postajajo vedno dražji in težje dostopni, kar se bo najbrž kmalu pokazalo v zvišanju obrestnih mer za posojila."

 

NKBM: "Znižanje ključne obrestne mere ECB, ki bi naj spodbudilo gospodarsko rast na evrskem območju, se pomika v letošnje poletne mesece. Skladno s tem bi takrat lahko pričakovali tudi znižanje referenčnih obrestnih mer za evro. Če pa bi finančni trgi doživeli nove pretrese ali bi lanska kriza finančnih trgov izkazala povečan, doslej neznan obseg posledic, bi se vnovič lahko začele zviševati referenčne obrestne mere. V tem primeru bi te pokazale primanjkljaj ponudbe na medbančnem trgu, prek pribitkov pa tudi povečan obseg tveganja zaradi poglobljene krize."

 

 

ECB brez spremembe ključne obrestne mere

(STA  7.2.2008)

 

Svet Evropske centralne banke (ECB) ni zvišal ključne obrestne mere za območje evra, ki že od junija vztraja pri štirih odstotkih. Medtem pa je britanska centralna banka znižala svojo ključno obrestno mero s 5,5 na 5,25 odstotka. ECB se je za ohranitev obrestne mere na dosedanji ravni odločila kljub visoki inflaciji v območju evra, britanska centralna banka pa se je z znižanjem obrestne mere, drugim v zadnjih treh mesecih, odločila podpreti omahujočo rast v Veliki Britaniji.

 

Kot je predsednik ECB Jean-Claude Trichet povedal po objavi odločitve glede obrestne mere, je bila ta sprejeta soglasno. Dodal je, da ni bilo govora niti o znižanju niti o zvišanju obrestnih mer. "Vendar pa to ne pomeni, da nismo zelo temeljito razpravljali o vseh dejavnikih, ki tvorijo trenutni položaj."

 

Letna stopnja inflacije v območju evra je po prvi oceni evropskega statističnega urada januarja znašala 3,2 odstotka in s tem krepko presegla cilj ECB, ki je postavljen pri manj kot dveh odstotkih.

 

Poleg tega pa mora biti banka, tako ekonomska stroka, pozorna tudi na upadanje prodaje na drobno in zaupanja potrošnikov, pa tudi na občuten padec v ključnem, storitvenem sektorju, ki je potrdil strah, da območje evra ne bo imuno na - kot je videti - resen gospodarski padec v ZDA. Na upočasnjevanje gospodarske rasti vplivajo tudi manjše kreditiranje, ki ga je povzročila kriza na ameriškem trgu hipotekarnih kreditov, visoke cene energije in krepitev evra, kar negativno vpliva na izvozne rezultate.

 

Inflacija bo v območju evra verjetno ostala občutno nad dvema odstotkoma v prihodnjih mesecih in se bo nato tekom letošnjega leta le postopno umirila. Prvi mož ECB je znova posredoval tudi opozorilo glede plačnih pogajanj, ki potekajo v številnih evropskih državah. ECB je namreč zaskrbljena, da bo zvišanje plač ob sedanji visoki inflaciji spodbudilo cenovna zvišanja na srednjeročni ravni.

  

Varstveni dodatek

(Finance, 6.2.2008)

Varstveni dodatek je s 1. februarjem letos urejen z novim zakonom. Sicer je to socialni korektiv, ki zagotavlja prejemniku nizke pokojnine večjo materialno in socialno varnost. Zakon določa krog upravičencev, pogoje za pridobitev pravice, način odmere in postopek za priznanje pravice. Zakon varstveni dodatek definira kot mesečni denarni dodatek prejemnice oziroma prejemnika pokojnine, ki je nižja od mejnega zneska, pod pogojem, da izpolnjuje dohodkovni in premoženjski cenzus. Konec januarja bodo izplačani varstveni dodatki k pokojninam višji za 3,6 odstotka, februarja pa se bodo na novo odmerili od mejnega zneska v višini 81,6 odstotka najnižje pokojninske osnove. To pomeni, da bo upokojenec s 35 leti pokojninske dobe skupaj z varstvenim dodatkom po novem prejel najmanj 403 evre na mesec, upokojenec s 15 leti zavarovalne dobe pa najmanj 300 evrov.

 

Kaj je SEPA?

SEPA je oznaka enotnega območja plačil v evrih, ki se bo postopoma uveljavljalo od 28.1.2008 dalje na področju vseh sedanjih držav članic EU, v Islandiji, Liechtensteinu, Norveški in pod posebnimi pogoji tudi v Švici. SEPA bo območje, kjer bodo občani, podjetja in ostali ekonomski subjekti, ki uporabljajo plačilne storitve v bankah, lahko izvajali in prejemali plačila v evrih znotraj evro-območja, tako enostavno in enotno ne glede na to, ali gre za plačilo znotraj ali izven meja države. Plačila se bodo vršila pod enakimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi, ne glede na lokacijo nalogodajalca oziroma prejemnika plačil v okviru EU.

SEPA bo tako delovala kot enotni plačilni trg, kjer se bodo lahko izvajala in sprejemala plačila zelo enostavno ter hitreje, kot če bi jih opravljali znotraj posamezne države.

Primarna cilja:

1.                   oblikovanje osnovnih plačilnih shem ali plačilnih storitev,

2.                   oblikovati okvir za razvoj kliringa in poravnave plačil v SEPA.

Katere storitve vsebuje SEPA?

Primarni cilj je oblikovanje osnovnih plačilnih shem za:

·                     kreditna plačila,

·                     direktne obremenitve,

·                     kartična plačila ter

·                     gotovinsko poslovanje.

Našteti plačilni instrumenti bodo tvorili poenostavljen in enoten niz osnovnih vseevropskih plačilnih instrumentov, ki jih bodo banke ponujale svojim strankam.

Kreditna plačila SEPA in direktne obremenitve SEPA bodo zelo podobna današnjim kreditnim plačilom in današnjim direktnim obremenitvam, s to razliko, da bodo temeljila na enakih standardih, postopkih ter pravilih, ki so oblikovani na ravni evropskih držav. Namen le-teh je predvsem oblikovanje bolj preglednih in preprostih storitev na območju SEPA.

Za kreditne kartice SEPA je značilno, da bo z njimi mogoče plačevati v vseh državah območja SEPA in ne bodo omejene na državo izvora kartice.

 

 

FED pred novim nižanjem obrestnih mer

(STA, 29.1.2008)

Člani odbora za odprti trg ameriške centralne banke Fed začenjajo redno sejo o obrestnih merah, ki se bo končala v četrtek s pričakovano objavo dodatnega znižanja ključne obrestne mere, ki zdaj znaša 3 in pol odstotka. Fed je obrestno mero znižal že minuli teden mimo rednega sestanka, v odgovor na vse večjo zaskrbljenost pred možnostjo ameriške gospodarske recesije in napovedal, da to ni konec podobnih ukrepov.

   

Proizvodnja nafte le še navzdol

(RTV SLO, 24.10.2007)

Svet je že bil priča višku proizvodnje nafte in v prihodnosti lahko pričakujemo upad črpanja za sedem odstotkov letno, kaže nova študija.

 

Leta 2006 je količina proizvedene nafte dosegla najvišjo točko, kar je veliko prej kot je do zdaj napovedovala večina strokovnjakov, do leta 2030 pa naj bi se ta številka celo prepolovila, kaže poročilo neodvisne skupine Energy Watch Group. Zaradi padanja proizvodnje kmalu ne bo več možno zadostiti naraščajočim potrebam po črnem zlatu, kar bi za svet lahko imelo usodne posledice in bi vodilo do vojn, katastrof in družbenih nemirov.

 

Lani je bilo na svetu načrpanih 81 milijonov sodčkov nafte na dan, kar naj bi pomenilo presežek, leta 2020 bo načrpana količina padla na 58 milijonov sodčkom, medtem ko bo leta 2030 znašala le še 39 milijonov sodčkov. Poročilo EWG-ja zato opozarja, da se bodo morali trenutni načini spopadanja z energetskimi vprašanji radikalno sprementi, če se bo svet hotel izogniti črnim napovedim.

 

Vojne, katastrofe, nemiri

Po besedah avtorja poročila Jörga Schindlerja je najbolj alarmantna ugotovitev o strmem padcu načrpane količine nafte, potem ko je višek proizvodnje za nami. Zaradi hitrega padca proizvodnje, še posebej po letu 2020, bo veliko pomanjkanje goriva, ki ga v tako kratkem času ne bo mogoče nadomestiti s pomočjo drugih energetskih virov. Črn scenarij ne zajema samo nafte, ampak tudi zemeljski plin, premog, uran in druga fosilna goriva, pri katerih proizvodnja prav tako upada.

 

Različne napovedi za prihodnost

Izsledki EWG-ja so v nasprotju z napovedmi Svetovne agencije za energijo (IEA), ki meni, da še ni razloga za paniko, saj do drastičnih sprememb pri oskrbi z nafto še ne bo prišlo. V EWG-ju trdijo, da je njihova študija zanesljivejša, saj temelji na podatkih o aktualni proizvodnji nafte in ne na ocenah obstoječih rezerv. V poročilu so IEA obtožili, da z izjavami, da bodo tudi v prihodnosti posli potekali tako kot do zdaj, pošilja zavajajoča sporočila politikom, gospodarstvenikom in javnosti.