Samovžigi že desetletja begajo znanstvenike in človeštvo. To je eden najbolj skrivnostnih in edinstvenih nadnaravnih pojavov. Pri samovžigu telo ali del telesa zgori, pri čemer oblačila in predmeti v bližini največkrat niso niti ožgani. Telo zgori pri približno 1400°C, takšna je namreč temperatura ki jo uporabljajo v krematoriju za upepelitev mrličev.
Primer samovžiga opisuje Charles Dickens v svojem romanu Pusta hiša.
Primer se je zgodil leta 1880, neki ženski. Iz njenega trupa in nog so nenadoma švignili plameni, zgrudila se je na tla in umrla v strašnem ognju.
Nessie
Najbolj znana pošast na svetu je zagotovo Nessie. Živi na Škotskem, v jezeru Loch Ness. Širše javnosti je znana od leta 1933. Takrat sta jo opazila zakonca Mackay. Vse od tistega dne se Nessie poigrava z znanstveniki, prirodoslovci in tisoči lovci na pošasti.
Nessie so celo zavarovali, da je ne sme nihče ustreliti, ujeti, ali kakorkoli nadlegovali, so pa posneli veliko njenih fotografij. Znanstveniki domnevajo, da je Nessie iz rodu pleziozavrov. Pleziozavri so že pred sedem milijoni let izginili. Domnevajo, da so bili Nessieni predniki ob koncu ledene dobe, ko je nastalo te jezero, odrezani od morja. Jezero je globoko 330 metrov. Njegova odrezanost in zakotnost sta omogočili tem bitjem nemoteno razmnoževanje in tako so se ohranili skozi tisočletja.
Toda zakaj so Nessie tolikokrat videli šele po letu 1993? Cesta, pa kateri sta se peljala zakonce Mackay, je bila zgrajena pred kratkim in je hkrati prva cesta, ki je zgrajena ob jezeru. Med gradnjo so v jezero zmetali na tisoče ton kamenja in posekali bujno rastlinstvo, ki je rasla na obrežju. Z eksplozijami med graditvijo ceste so uničili njihove vodne brloge in od tedaj prosto plavajo po jezeru.
Vraže
Vampirji
Po ljudskem verovanju naj bi bil vampir nekoč človeško bitje, ki se prikaže kot ženska ali moški. Vampir prejema moč skozi kri ŽIVEGA človeka. S svojim nezmotljivim čutom najde vratno arterijo žrtve, napiči tja svoje zobe in izpije vso kri. Potem, ko truplo pusti sta na mestu ogriza vidni samo še dve majhni luknjici. Vampir se kot večina sesalcev ne vrača na kraj, kjer je moril. Če da vampir svoji žrtvi, ki je na robu smrti piti lastno kri, pomešano z njegovo (vampirjevo), žrtev postane vampir. Sprememba pa ni takojšnja. Najprej nastopi telesna smrt, šele nato se začne žrtev spreminjati. Najprej začno počasi rasti zgornji podočniki, spodnji zobje se umaknejo malo bolj nazaj. Zrastejo tudi nohti in čuti se izostrijo.Pogosto se s telesno preobrazbo spremeni tudi osebnost žrtve.
Vampirja se prepozna po bledi polti, sijočih očeh, hitrih, nenaravnih gibih in dolgih podočnikih.
Vampirji podnevi spijo v krstah, saj sončna svetloba izniči popito kri in vampir se spremeni v pepel. Ubije jih tudi ogenj, in razkosanje npr. obglavljenje) Nekaj domnevanj o vampirjih:
V Odženeš jih z česnom.
+ Odlično vidijo v temi.
V Bali naj bi se križev.
V Kot dim se lahko izvijejo skozi ključavnico.
V Plezajo lahko po navpičnih stenah in stropih.
V Lahko se spremenijo v netopirja.
Volkodlak telesno je pol človek, pol volk, psihično pa sobivanje dveh bitij, od katerih eno nadvlada drugo. Pri volkodlaku zmaga volčja narava le na polno luno. Volkodlak postaneš tako, da te drugi volkodlak ugrizne. Ob polni luni se prizadeti iz človeka začne spreminjati v žival. Požene mu dlaka, zrastejo čekani in rep… Preobrazba naj bi bila zelo boleča. Človek postane spet šele zjutraj in se ne spominja svojih dejanj. Prvotno so bili volkodlaki divji volkovi, zlobna bitja, ki ubijajo brez razloga. Volkodlak se od volka loči po sijočih očeh, daljih podočnikih, stalnemu obilnemu slinjenju ter tuljenju, ki naj bi vsakogar, ki ga sliši za nekaj časa omrtvičil. Na ljudi se je volčja narava prenesla z ugrizom, natančneje s slino. Proti volkodlakovemu ugrizu ni nobenega zdravila.
Volkodlaki izvirajo iz Srednje Evrope. Škodijo poljedelski dejavnosti, morijo živino in otežujejo spanje.
NLP (neznani leteči predmet) ali angleško UFO
Neznani leteči predmet je vsak leteči predmet, ki zaradi njenega nenavadnega in nepoznanega leta, nepoznane oblike in drugih nenavadnih značilnosti ne moremo uvrstiti v do zdaj znanih plovilih ali izstrelkih oziroma ga ne moremo prepoznati kakor katerikoli znan predmet.
O neznanih plovilih je poročalo že toliko resnih in razumnih ljudi, da je njihova pričevanja nemogoče označiti zgolj kot posledico halucinacij, množične histerije ali česa podobnega.
Neznane leteče predmete je videlo več milijonov ljudi po vsem svetu - leta 1973 so samo v ZDA zbrali kar 15 milijonov takšnih poročil.
Raziskovalci sicer priznavajo, da je skoraj 90 odstotkov moč pojasniti kot posledico nenavadnih naravnih pojavov ali drugih posebnih okoliščin. In vendar je med poročili vedno tudi 10 do 20 odstotkov takšnih, da zanje ni moč najti nobenega logičnega pojasnila.
NLP je bil prvič uradno videl 24 junija leta 1947. Videl ga je pilot Kenneth Arnold in njegov let opisal: " Leteli so kakor nisem videl leteti še nobenega letala; tako kakor krožnik, ki poskakuje, če ga zalučaš po vodi." Od tod tudi ime leteči krožnik.
Srecanje z NLP razdelimo v 3 skupine:
BLIŽNJE SREČANJE PRVE VRSTE:
NLP opazimo v neposredni bližini, le ta pa nima učinka na okolico.
BLIŽNJE SREČANJE DRUGE VRSTE:
NLP ima učinke na okolico; nenadni izpad električnega toka, sledovi na zemlji (ožgana tla), utripanje luči, motnje radijskih ter televizijskih signalov...
BLIŽNJE SREČANJE TRETJE VRSTE:
stik z vesoljskimi bitji, ugrabitve...
energetski vampirizem
Po nekaterih domnevah naj bi se iz energetskega vampirizma razvil vampirizem, torej pitje krvi.
Začetek energetskega vampirizma: na smrt bolni ljudje, ki jih pokonci drži le še volja, se zavedno ali ne oklenejo edine rešitve: prejemanje energije od drugih. Seveda jih to ni rešilo, jim je pa podaljšalo življenje za nekaj ur, včasih celo dni.
Prenos energije je bolj učinkovit in mogoč ob telesnem stiku, vendar to ni nujno. Močna točka so tudi oči.
Pri zavestnih obredih se več ’darovalcev’´in vampir usedejo v krog in se primejo za roke. Potem vsi zaprejo oči in se osredotočijo izključno nase in na svoje počutje. Po uspešnem obredu mnogi ’darovalci’ občutijo močan glavobol, slabost in seveda močno utrujenost, ki traja nekaj ur. Ni priporočeno, da pri obredih sodelujejo otroci, saj jih preveč izčrpa, res pa je, da imajo zelo veliko pozitivne energije. Če ima darovalec negativno energijo, lahko to vpliva na prejemnika (vampirja).
Najšibkejši člani- darovalci naj bi bili čim dlje od vampirja, saj je lahko preskok/prenos energije premocan zanje.
Kako prepoznati energetskega vampirja: v njegovi bližini postaneš zelo utrujen in zaspan, začneš se slabo počutiti, tako fizično kot tudi psihično. Kar je še posebej zanimivo je, da so nekateri na energetski vampirizem neobčutljivi. Na splošno velja mnenje, da je za to potrebna zelo močna osebnost.
Čarovnice in čarovniki so po predstavah ljudi lahko demonična bitja, kot vile in vedomci, lahko pa tudi navadni ljudje, ki znajo čarati in vedeževati.
Ljudje so verjeli, da so njihove nadnaravne sposobnosti lahko prirojene, lahko pa tudi pozneje pridobljene. Čaranje je bilo lahko tako pozitivno kot tudi negativno.
Čarovnih veščin naj bi se čarovniki priučili v črnih šolah oziroma od božjih deklic, vil ali od vraga, kateremu so se morali tudi zapisati.
Pri čaranju so si pomagali z vodo, zdravilnimi zelišči, zvarki, uroki, zagovori, molitvijo, s "črnimi bukvami" in magičnimi predmeti, kot so npr. palica, v kateri naj bi bil sedež duha pomočnika, zvonec, kozlov rog ipd.
Ljudje so verjeli, da čarovnice in čarovniki lahko letijo, njihov duh naj bi zapustil telo in potoval po drugem svetu, kjer bi prišel v stik z duhovi in demoni. Ekstatična stanja in trans so dosegali bodisi z rastlinskimi izvlečki bodisi z zvokom, npr. z udarjanjem na boben in s plesom, kot šamani.
Ljudsko izročilo pogosto omenja, da se čarovnice zbirajo na dan sabat, ko so hodile v ris plesat in so se zbirale na nekaterih gorah, npr. Kleku, Slivnici in še kje. Po izročilu naj bi znali predvsem čarovniki - kresniki bliskovito premagovati velike razdalje. Tako čarovnice kot čarovniki naj bi znali tudi spreminjati podobo, zlasti v živalsko, lahko pa bi postali celo nevidni. Čarovništvo so pogosto pripisovali čudaškim, samotarskim, strah zbujajočim ljudem, z nezaupanjem pa so pogosto gledali tudi na rdečelasce, lekarnarje, duhovnike in puščavnike.
Čarovniki in čarovnice naj bi čarali vremenske prilike in neprilike, znali naj bi zdraviti, povzročali pa bi lahko tudi smrt, bolezen ali nesrečo. Na poljih bi npr. lahko naredili pšenico snetljivo, odvzeli pridelek in kradli kravam mleko. Znali pa so tudi vedeževati, prerokovati, zdraviti in pomagati v težavah. Predvsem čarovnice so obvladale tudi ljubezensko magijo.
Ljudje so verjeli, da je njihova moč še posebej občutna o božiču, v dvanajsterih nočeh, na predvečer jurjevega, o kresu, na kvatrne dni, za bolj čarovniške dni pa so veljali četrtek, petek in sobota. Pred njihovimi čari so se branili z blagoslovljenim smodnikom, soljo, blagoslovljeno vodo, narobe obrnjeno obleko, nastavljali so jim ostre predmete ipd.
Predvsem žensko čaranje ima korenine v kultih lunarnih boginj, kakršne so bile Hekate, Artemida, pri nas Pehtra.
Create a free website at Webs.com